Kranjska Gora 2017

| Prijava

Spletišče
Splet

Iskanje

KRANJSKA GORA 2017

Slovenski regionalni dnevi 2017

Spremljanje in vrednotenje regionalne politike in regionalnega razvoja

Kranjska Gora, 14. In 15. 11. 2017

Natasa_ppt.pdf

Slika 1: Udeleženci Slovenskih regionalnih dnevov 2017

Kranjska gora, Slovenija. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenski regionalno razvojni sklad in Združenje regionalnih razvojnih agencij so 14. in 15. novembra organizirali Slovenske regionalne dneve 2017, z naslovom Spremljanje in vrednotenje regionalne politike in regionalnega razvoja.

Simpozij Slovenski regionalni dnevi so tradicionalni dogodek, namenjen predstavitvi načrtovanja in izvajanja regionalne politike. Predstavijo in ocenijo se dosedanje aktivnosti, z dialogom med vpletenimi deležniki pa se vzpostavijo nove sistemske in metodološke rešitve na tem področju.

Z letošnjo temo, posvečeno spremljanju in vrednotenju regionalne politike, smo želeli soočiti poglede akademske sfere ter resornih ministrstev oziroma vladnih služb, javnih skladov, agencij, regionalnih razvojnih agencij, občin in drugih akterjev v regionalnem razvoju ter s tem prispevati k boljši kulturi spremljanja in vrednotenja.

Dopoldanski sklop prvega dne je bil namenjen vrednotenju evropske kohezijske politike v Sloveniji. Izhodišče za razpravo so predstavljala poročila o dosežkih in izvedena vrednotenja preteklega programskega obdobja 2007–2013. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je pripravila izpis po regijah. Od vseh izplačil je bilo možno identificirati dve tretjini vseh izplačil evropske kohezijske politike, to je približno 3,1 milijarde evrov. Od tega je največ prejela Pomurska regija in sicer 518 milijonov evrov. Sledita Podravje, ki je prejelo 472 milijonov evrov in Osrednjeslovenska regija s 471 milijoni evrov. Ključni del razprave se je osredotočal na to ali smo ta sredstva koristno uporabili ter katere izkušnje smo v tem obdobju pridobili in bi jih veljalo prenesti v novo obdobje.

Popoldanski sklop prvega dne pa je bil namenjen domači regionalni politiki, doseganju njenih ciljev in potrebnim spremembam za večji učinek. Iz integralnega proračuna država na primer v zadnjih letih nameni povprečno letno nekaj več kot 7 milijonov evrov za programe spodbujanja konkurenčnosti na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in po posebnem »pomurskem razvojnem zakonu«.

Drugi dan simpozija je bil namenjen predstavitvi prispevkov iz znanstvene monografije »Prostor, regija, razvoj«, ki je izšla ob letošnjih Slovenskih regionalnih dnevih. V njej so predstavljeni referati na temo izvajanja regionalne politike in zagotavljanje skladnega regionalnega in prostorskega razvoja. Pri tem raznolike vsebine, kot so spremljanje in vrednotenje, procesi na področju urbanega razvoja, stanje na stanovanjskem trgu, ustvarjalnost ljudi, kreativna in kulturna industrija, upoštevanje naravnih posebnosti pri načrtovanju regionalnega in prostorskega razvoja, nakazujejo na razsežnost problematike in medsebojno prepletenost pojavov. Pri tem si prizadevamo predvsem za sistematičen prenos znanstvenih spoznanj v delovanje javne uprave. Dobre analitske podlage lahko namreč bistveno pripomorejo k strateškem razmisleku o regionalnem razvoju in naši prihodnosti.

Udeleženci dogodka so na koncu opredelili nekaj prednostnih področij, ki bi jih regionalna politika morala izboljšati oziroma primerno urediti:

- Država mora poskrbeti za ustrezne strateške dokumente, ki bodo zasledovali jasno vizijo razvoja države v naslednjih desetletjih.

- Programiranje je treba opreti na kakovostne strokovne podlage in podrobne analize, saj se s tem kakovost dokumentov močno izboljša.

- V vsakem programu je treba primerno zasnovati sistem spremljanja in vrednostenja, obenem pa zagotoviti tudi primerna finančna sredstva za njuno izvajanje.

- Izboljšati je treba kulturo spremljanja in vrednotenja, in sicer ne zgolj na področju kohezijske in regionalne politike, temveč v vseh sektorjih.

- V pripravo in izvajanje dokumentov je treba vključiti vse pomembne deležnike.

- V želji po čim kakovostnejši pripravi programskih dokumentov za novo finančno perspektivo je treba k načrtovanju pristopiti dovolj zgodaj.

- Velik poudarek je treba dati razvoju kompetenc ljudi, ki pri programiranju sodelujejo.

- Vzpostaviti je treba organizacijski okvir, ki bo na vključujoč način omogočal uspešno izvajanje regionalne politike, istočasno pa poskrbeti za ustrezno institucionalno zastopanost regionalne ravni.

Predstavitve referatov

1. Vrednotenje komunikacijskega načrta izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji za obdobje 2007–2013 (mag. Nataša Rojšek)

2. Končno poročilo o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 (mag. Josip Mihalic, mag. Gregor Pirš)

3. Končno vrednotenje izvajanja Operativnih programov programskega obdobja 2007–2013 (Marko Drofenik)

4. Vrednotenje 4. Razvojne prioritete Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 – Razvoj regij (mag. Mojca Hrabar)

5. Izzivi spremljanja in vrednotenja regionalnih razvojnih programov 2007–2013 (mag. Lilijana Madjar)

6. Doseganje ciljev regionalne politike v obdobju 2007–2013 (dr. Robert Drobnič, MGRT)

7. Program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2019 (Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji) (Gregor Černoga, Sabina Potočnik Magdič)

8. Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011– 2020 (Tjaša Kump Murn)

9. Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–2018 (Borut Megla, Mihael Leskovar)

10. Program spodbujanja konkurenčnosti za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013–2018 (Martin Bratanič)

11. Projekt Podjetno v svet podjetništva na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (Martin Bratanič)